Avtorici: Dominika Žugelj, dr.med., doc.dr. Petja Fister, dr.med.
Recenzentki: prim. Vlasta Dragoš, dr.med., izr. prof. dr. Darja Paro Panjan, dr. med.
Lektorica: J asna Zupan, univ. dipl. slovenistka
Urednica: izr. prof. dr. Darja Paro Panjan, dr. med.
Fotografije: starši otrok, Petja Fister, Marko Saje, Aneta Soltirovska Šalamon, Gregor Nosan
Ilustracija: Dominika Žugelj, dr. med.
Uvod
Koža je človekov največji organ, ki pokriva celotno površino telesa. Nastane iz zarodkovega zunanjega kličnega lista tako kot živčna cev, iz katere se kasneje razvije živčevje. Predstavlja okno, skozi katerega imamo vpogled v razvoj živčnega sistema. Koža je človekov čutilni organ in ščiti telo pred škodljivimi zunanjimi vplivi, zato je njena pravilna in skrbna nega zelo pomembna.
Že takoj po rojstvu se lahko pojavijo spremembe na koži novorojenčka, ki niso nevarne, so fiziološki pojav, ne potrebujejo zdravljenja in večinoma spontano izzvenijo. Pozorni moramo biti na pojav nekaterih kožnih sprememb, ki potrebujejo ustrezno ukrepanje, zdravljenje in nego.
Namen naše knjižice je seznaniti starše s sestavo in delovanjem kože. Poleg tega želimo predstaviti različne kožne spremembe, ki se pojavljajo v obdobju novorojenčka, ukrepe ob pojavu le-teh in pravilno nego novorojenčkove kože.
Zahvala
Zahvaljujemo se staršem, ki so nam dovolili objavo fotografij kožnih sprememb pri njihovih novorojenčkih.
Sestava in naloge novorojenčkove kože
Koža je največji organ, ki pokriva celotno površino telesa. Pri novorojenčku predstavlja 13 % celotne telesne teže, pri odraslem le 3 %. Sestavljena je iz povrhnjice, usnjice in podkožja (slika 1).
Slika 1: Zgradba kože.
Povrhnjica je sestavljena iz večskladnega ploščatega poroženevajočega epitelija, ki je večinoma sestavljen iz osnovnih celic (keratinocitov). Glede na fazo zorenja keratinocitov delimo povrhnjico na pet plasti. V spodnjih dveh plasteh se keratinociti delijo, v vrhnjih plasteh zorijo in se spreminjajo v roževinaste luske. Ta proces imenujemo poroženevanje. V povrhnjici so poleg osnovnih celic še priseljene celice (melanociti). Melanociti izdelujejo pigment melanin. Ta je odgovoren za barvo kože, las, dlak in roženice.
Usnjica se nahaja pod povrhnjico in jo sestavljajo prepletena kolagenska in elastinska vlakna. V njej se nahajajo krvne žile, mezgovnice, živčni končiči, znojnice, dišavnice, lojnice in dlake.
Podkožje se nahaja pod usnjico. Sestavljeno je iz rahlega veziva in različne količine belega maščevja, ki se začne nalagati v tretjem trimesečju nosečnosti. Služi za toplotno izolacijo in kot rezervoar kalorij.
Glavne naloge kože so:
1. mehanska zaščita,
2. zaščita pred mikroorganizmi in strupi,
3. zaščita pred zunanjimi vplivi (UV-žarki, temperatura),
4. preprečevanje izgube vode in soli,
5. omogočanje uravnavanja telesne temperature,
6. skladiščenje maščobe in izolacija,
7. čutenje toplote, dotika, pritiska in bolečine.
Koža popolnoma dozori pri 37 tednih nosečnosti, znojnice začnejo delovati pri 36 tednih. Ob rojstvu je koža mehka in nagubana ter pokrita s plastjo izločkov lojnic in odmrlih celic povrhnjice – kazeozni verniks. Verniks začne nastajati proti koncu drugega trimesečja nosečnosti in pokriva kožo plodu v zadnjem trimesečju nosečnosti. Med porodom služi kot lubrikant. Po nedavnih raziskavah naj bi služil kot zaščita pred izgubo tekočine in bakterijskimi okužbami, omogočal zakisanje kože, naselitev z normalno bakterijsko floro, služil kot naravni vlažilec kože ter naj bi bil pomemben pri uravnavanju telesne temperature. V prvih 24–36 urah po rojstvu se prične luščenje kože, ki lahko traja nekaj tednov (slika 2).
Koža donošenega novorojenčka je po sestavi skoraj enaka koži odraslega. Razlikuje se v tem, da je tanjša, manj poraščena ter da sta vrhnjica in usnjica med sabo slabše povezani. Razmerje med površino kože in telesno težo pri novorojenčku je 2,5-krat večje kot pri odraslem. Donošeni novorojenčki se rodijo s pH-kože nekaj več kot 6, v naslednjih 4 dnevih se pH zniža pod 5. Kisel kožni plašč prispeva k prirojeni imunosti vrhnjice in ovira rast patogenih mikroorganizmov. Zaradi vsega naštetega je novorojenček bolj izpostavljen poškodbam, okužbam in absorpciji škodljivih snovi skozi kožo.
Slika 2: Luščenje kože pri novorojenčku.
Koža pri nedonošenem novorojenčku
Koža nedonošenega novorojenčka je nezrela, tanjša, lahko je videti prozorna ali želatinasta.
Zaradi nezrele poroženele plasti je koža rožnate barve in ima manj gub. Ker je tanjša, sta
izgubi vode in toplote prek kože veliko večji kot pri donošenih novorojenčkih. Pri nedonošenih
novorojenčkih je koža hrbta, ramen in obraza poraščena z drobnimi puhastimi dlakami
oz. lanugom, ki začne odpadati po 32–36 tednih nosečnosti. Količina kazeoznega verniksa
je odvisna od gestacijske starosti. Kožni pH pri nedonošenih novorojenčkih se postopoma v
prvem mesecu znižuje s 6 na 5. Vrhnjica in usnjica sta med sabo slabše povezani in zaradi
tega je koža nagnjena k nastajanju mehurjev in bul. V usnjici je manj kolagenskih in elastinskih
vlaken, podkožje pa vsebuje veliko vode in natrija, zaradi tega so pogosto nedonošeni
novorojenčki otekli. Otekline usnjice in podkožja zmanjšajo prekrvitev povrhnjice, zaradi
česar lahko tkivo lokalno odmre. Zato je pri nedonošenih novorojenčkih z oteklinami treba
preprečevati poškodbe zaradi pritiska ali pomanjkanja krvi v koži, kar naredimo s pogostim
obračanjem novorojenčka, uporabo ustreznih ležalnih površin in limfno drenažo.
Nega novorojenčkove kože
Pri zdravem novorojenčku posebna nega kože ni potrebna. Zadostuje le redno umivanje
z mlačno vodo in blagim milom z nevtralnim do blago kislim pH (5,5 do 7), ki ga moramo
vedno dobro sprati s kože.
Novorojenčka po predelih telesa, ki so izpostavljeni zunanjemu okolju, in okrog telesnih
odprtin, ki so izpostavljene slini, urinu in blatu, umivamo redno vsak dan. Plenice menjamo
redno, na 3 ure oz. kadar so mokre ali umazane. S tem najbolje preprečujemo nastanek
pleničnega izpuščaja. Kožo pod plenicami po umivanju natančno posušimo in namažemo z
negovalno kremo. Če je koža pod plenicami pordela, jo namažemo s kremo, ki vsebuje cink.
Pravilen način kopanja novorojenčka staršem najpogosteje pokaže patronažna medicinska
sestra ob svojem prvem obisku na domu. Glede na stanje popka se bo patronažna medicinska
sestra odločila, kdaj je najprimerneje začeti kopanje. Kopamo ga lahko vsak dan, najmanj
2–3 krat na teden. Primerna temperatura prostora, v katerem biva novorojenček, je
20–22 °C, vlažnost naj bo 60–70-odstotna. Prostor večkrat na dan prezračimo.
Temperatura prostora, v katerem kopamo novorojenčka, naj bo 24–25 °C in v prostoru naj
ne bo prepiha. Preden novorojenčka začnemo kopati, si pripravimo vse potrebno: previjalno
površino, brisačo, bombažne plenice in plenice za previjanje, čiste obleke, krpo ali bombažno
plenico za umivanje. V banjo iz kakovostnega materiala do polovice natočimo toplo vodo,
katere temperaturo preverimo s termometrom. Temperatura naj bo med 35 in 36 °C. Najbolje
je, da novorojenčka kopamo pred hranjenjem. Na previjalni površini ga slečemo, odstranimo
plenico in očistimo predele pod plenico. Z mokro vato, prepojeno s toplo fiziološko raztopino,
mu umijemo najprej obraz: oči od zunanjega očesnega kota proti notranjemu, čelo, lica,
kožo okrog nosu in ust. Nato novorojenčkovo kožo namilimo: začnemo na lasišču, za ušesi,
na vratu, nadaljujemo spredaj na prsnem košu in trebuhu s krožnimi gibi, na hrbtu, namilimo
